Na obronku gozda stoji mogočen hrast, star 210 let. Je kot tempelj, okoli katerega se vrti življenje, varuh naravnega ravnotežja. V njegovi krošnji domujejo veverice in šoje, lubje je naselila kolonija mravelj, v želodih se skrivajo rilčkarji, med koreninami gnezdi poljska miš, pod zemljo se razrašča micelij. Ponoči ga obiskuje jazbec, ob jutranji zori mlade srne. Zvesti par lesnih sov si v duplini ureja gnezdo. Drevesna združba je kot prava družina, s podporo, nesoglasji in težavnimi sosedi vred.